V gorah pogost in nevaren vremenski pojav je nevihta. Poleg padavin jo spremljajo grmenje, bliskanje in ena najbolj grozljivih nevarnosti poletnega gorništva – strela. Ta je zelo muhasta in nikoli ni mogoče zanesljivo napovedati, kdaj in kam bo treščila. V gorah skorajda ne mine leto brez smrtnih žrtev, ki jih je pokosila strela, zato je še toliko pomembneje, da poznamo nekaj osnovnih »varoval«. Že po strelini osebni izkaznici nam postane jasno, da imamo opravka s hudo nevarnostjo:

Napetost: nekaj milijonov voltov

Jakost toka: do 200.000 amperov

Čas trajanja: okoli 3 tisočinke sekunde

Temperatura: do 20.000 °C

Posledice: odrgnine, opekline, ožgani lasje, padec zaradi zračnega pritiska, nezavest, smrt

Strela lahko udari neposredno v človeka, bolj pogosto pa je človek žrtev električnih tokov, ki se od kraja udara strele širijo po zemljišči na vse strani. Najraje udari v izpostavljena mesta in štrleče predmete (zato med nevihto ne mahajte ali držite rok visoko nad glavo, recimo z držanjem anoraka nad glavo, da si ne uničite pričeske). Zato so najbolj nevarni vrhovi, grebeni, velike osamljene gmote in osamljena drevesa. Manj nevarna mesta so med štlečimi predmeti. Ste vedeli, da vsa drevesa (nikoli ne stojite prislonjeni nanj, najbolje, da med nevihto zavzamete pozicijo med dvema drevesoma) niso enako nevarna? V hrast trešči 60-krat pogosteje kot v bukev. Poelg hrasta sta menda najbolj nevarna še bor in topol, manj pa jelša, beli gaber, kostanj in že omenjena bukev.

Čeprav je strela zelo nepredvidljiva, pa s pravilnim ravnanjem  vendarle lahko vplivamo na večjo varnost. Nekaj koristnih napotkov, če vas ujame nevihta:

• Nevarnost strele je večja v bližini vodnih grap, vlažnih razjed ter drugih vodnih žil. Bolj nevarna so tudi mesta porasla z mahom.
• Kovinska varovala na zavarovanih gorskih poteh delujejo kot strelovod.
• Nevarna so ravna in odprta pobočja, saj je takrat človek najbolj »štrleči« del in privlači strelo.
• Zaradi močnih zemeljskih električnih tokov, ki nastanejo po udaru strele, ni varno vedrenje v jarkih, zajedah in pod previsih.
• Ne uporabljajte nahrbtnikov s kovinskim ogrodjem.
• Nevihte so pogostejše v popoldanskih urah, zato temu primerno načrtujte svoje ture.
• Če smo na poti, čim prej sestopite z vrhov, grebenov in okovanih gorskih poti.
• Ne zadržujte se v gruči; povečajte razdaljo med pohodniško gručo in skrajšajte svoj korak.
• Če je v bližini gozd, se zatecite vanj (nadaljujte pot z izogibanjem drevesom in nizkim vejam).
• Če že treska v neposredni bližini, je najbolj varna pozicija, ki jo lahko zavzamete, čepenje vsaj ene meter od stene, ki je desetkrat višja od čepeče osebe.

Če smo že na poti in zaslišimo grmenje, lahko ocenimo, koliko smo od treskanja oddaljeni. Grmenje slišimo 15 do 25 km daleč. Če vidimo blisk, lahko po času, ki preteče med bliskom in gromom, bolj natančno ocenimo, kako daleč smo od treskanja. Če vemo, da se zvok širi s hitrostjo 340 m/s, lahko izračunamo, kako daleč smo od strele (če med bliskom in gromom preteče npr. 10 sek, smo od strele oddaljeni 3.400 m). Če se čas med bliskom in gromom skrajšuje, se nevihta bliža. Če že treska v neposredni bližini, je najbolj varna pozicija, ki jo lahko zavzamete, čepenje vsaj ene meter od stene, ki je desetkrat višja od čepeče osebe.