Nadmorska višina: 1262 m • Območje: Notranjska • Izhodišče: Razdrto

Trajanje vzpona: 1 ura 45 in (položnejša pot) / 2 uri 30 min (strma pot)

»Če padeš na nos, ne prideš na Nanos«. Feri Lainšček

Kdo ga ne pozna - mogočnega velikana, ki kraljuje Postojnski kotlini in jo odločno ločuje od Vipavske kotline; tistega gospoda, ki, če nosi »kapo«, že od daleč opozarja, da nas na Primorskem ne bodo žgečkali sončni žarki? Kjer se srečata mediteranska in celinska Slovenija, tam je Nanos. Visoka kraška planota je dolga kar 12 in široka 6 km. Njen najvišji vrh, Pleša, se dviga 1262 m nad morjem in predstavlja razgledno točko na domala vso jugozahodno Slovenijo, celo do Furlanije in proti Benetkam. Kdor ima srečo, pravijo, in Plešo obišče v jasnem vremenu, mu pogled bojda lahko seže vse do zvonika sv. Marka. A nanoški masiv je več kot samo »pleša« - je neokrnjena planota, z bogato favno, floro, kulturno ter naravno dediščin in je kot takšna od leta 1987 zavarovana kot krajinski park.

Vojkova koča se nahaja na južnem obrobju nanoške planote, sramežljivo skrita za televizijskimi oddajniki, v neposredni bližini Pleše. Do nje vodi vrsta planinskih poti – tisti, ki radi grizete kolena in zares zaživite šele z dozo adrenalina v krvi, se boste na vrh Nanosa (torej na Plešo) odpravili po strmi in mestoma plezalni poti, ostali, ki vas bodo na poti razveseljevali otroški kriki, pa boste čarobnost Nanosa odkrivali prav tako iz Razdrtega, le da boste ubrali eno lažjih, položnejših poti.

Prav slednja pa vas lahko popelje do starodavnega nanoškega svetilnika, bele in od sonca ter zimskih viharjev izprane cerkvice sv. Hieronima. Pred davnimi leti je na tem mestu v kolibi živel menih Heronim, »človek s svetim imenom«, vremenar, ki je prebivalce Podnanosa in okolice obveščal in svaril pred nevarnostjo toče in burje, ob večerih pa mornarjem prižigal ogenj in jih s tem opozarjal, da se bližajo obali. Zaradi vseh dobrih del so mu po smrti zgradili cerkev (datira leto 1586), ki nosi njegovo ime.