Nadmorska višina: 1107 m • Območje: Notranjska • Izhodišče: Preserje / Dom v Iškem Vintgarju

Trajanje vzpona: 2h 20 min (nezahtevna pot) / 2 h 15 min (nezahtevna pot)

Planinska koča na Krimu stoji na navišjem vrhu Krimskega hribovja v severnem delu velike Notranjske planote, ki jo prištevamo k Dinarskem gorskem sistemu. Južnega čuvaja Ljubljanskega barja, kot ga radi imenujejo, se vidi skoraj od vsepovsod iz Ljubljane in bližnje okolice, zato so ga za svojega, poleg izletnikov in kolesarjev – ter medvedov -, vzeli tudi geodeti: še danes Krim predstavlja najpomembnejšo trigonometrično  točko Slovenije, v letih med 1817 do 1828 pa je služil za izhodišče prve izmere zemljiškega katastra današnje Slovenije. Za 20 let si je Krim prilastila nekdanja jugoslovanska vojska, zato je bil vrh za obiskovalce nedostopen. Po razglasitvi samostojne Slovenije je Ministrstvo za obrambo dom v najem predalo PD Podpeč-Preserje. Prepoznamo ga tudi po televizijskem oddajniku.

Rudolf Badjura, slovenski potopisec, nepresežen poznavalec ljudskega terenskega izrazoslovja (in prvi smučarski učitelj v Sloveniji ter začetnik organiziranega smučanja) je Krim označil kar za ljubljanski Olimp, drži pa se ga tudi vzdevek »ljubljanski vremenski prerok«, saj naj bi oblačna kapa okrog vrha napovedovala slabo vreme za okoliške kraje. V zimskih dnevih, ko v Ljubljanski kotlini več tednov kraljujeta megla in nizka oblačnost, je izlet na Krim najbližja točka, kjer nas lahko pobožajo sončni žarki.

Planinska koča obratuje vse dni v tednu, zaprta je le ob ponedeljkih. Z njo upravlja PD Podpeč – Preserje.